Gledališče Žarnica: Potovanje v pravljični svet senčnega gledališča



Legendo avstralskih staroselcev Južni križ, slovensko ljudsko pravljico O povodnem možu in pravljico Barbare Pust Kralj Špehec z umazanim nosom avtorja interpretirata s pomočjo grafoskopa in deloma tudi diaprojektorja. Animatorja sta skrita za platnom, na katerega se zgodbe projecirajo. Grafoskop in diaprojektor ponujata neskončno možnih načinov uprizarjanja zgodbe. Avtorja sta izkoristila možnost izbire od povsem abstraktnih do nazorno realističnih načinov uprizarjanja, ki jih ponuja animiranje prek grafoskopa in diaprojektorja ter tako nadgradila literarno različnost vsake od pravljic. Predstava se začne s kratkim predstavitvenim skečem. Potem otroci skozi pogovor spoznajo izvor in značilnosti prve pravljice. Po vsaki pravljici povejo svoje vtise. Nekateri se preizkusijo v animiranju videnih kadrov. Na koncu predstave nekaj otrok s pomočjo tkanin, tušev, olja... improvizira na glasbeno podlago. Prepričljivost senčne animacije je lahko za današnje otroke, navajene televizijske distance, prevelika. Zato so na njunih predstavah povabljeni za platno, kjer se med vsako pravljico preizkusijo v animiranju senc ob spremljavi glasbe. Raznolikost pravljic pa predstavita avtorja tudi skozi pogovor z otroci. Mateja Rojc in Simon Hudolin sta slikarja, ki svoje talente razvijata na mnogih področjih vizualne kulture: ilustracije, film, animirani film, senčno gledališče, grafično oblikovanje in fotografija. Za seboj imata tudi bogato bero izkušenj pri podajanju tega znanja. Predvsem otrokom na raznih delavnicah, tečajih, kot animatorja na taborih Zveze društev za cerebralno paralizo Sonček in kot animatorja v šoli v naravi.







Nazaj!