Klubski maraton 2016

Noč


Iz gorenjskega podtalja se skozi mračnjaške meglice prebija suvereni blackmetalski enoosebnež, ki svoj črni brevir nemalokrat zaljša z ostružki obklubskih elektronskih strujanj. Ko temu doda še dobršno mero napaberkovanih terenskih posnetkov in široko prezentnih ambientalnih pasaž, se ozračje hitro shladi za nekaj stopinj, nekdo iz ljudstva, prisotnega pri okultnem glasbenem obredu, pa v deliriju zakriči: “Padla je Noč.”



Miha Peterlič


Kdor ne pozna Mihe Peterliča, skoraj gotovo ni pogosto zunaj, redko zaznava utripe mesta skozi meglice urbane zore, ne pozna reševanja sveta in bitij, ki so preživela še eno noč spajanja misli in duhov. Kogar redko ujame moč noči, ta le težko zasliši glas, ki s preprosto, neposredno mislijo osvobaja iz verig delovnega vsakdana. Glas in kitara, ki ob šanku ali kavču kličeta k akciji, naj bo ta ples, krik, zabava ali upor, sporočata predvsem, da je z Miho Peterličem revolucija za vsakim vogalom.



Gašper Torkar


Mlado novomeško ime, ki se je v zadnjih letih pogosto sukalo na relaciji beseda–zvok. Svoj avtorski opus je začel graditi z literarnim ustvarjanjem, nadaljeval z raziskovanjem tehnaže po prestolnici, s pristopom na letošnji maraton pa odpira nov ventil. Njegove zvočne konstrukcije se spretno izmuznejo splošni žanrski oznaki, a razkrivajo luciden vpogled v sodobne elektronske prakse – od bleščečih postrejverskih ambientov in distorziranih lirskih zvočnih kulis do obnovljene računalniške nostalgije in bolj pridušenih pulzirajočih klubskih usedlin.







Nazaj!